Omemba: Saša Pavček

»Naše glavno vprašanje je bilo, kaj je z našo zahodno civilizacijo narobe, da se mora legitimirati skozi genocid.«

»V današnjem času, ko sta beseda vojna in tudi dejanje vojne vedno prisotna, se mi zdi, da je ozaveščanje tega, kakšne grozljive travme povzroča tistim, ki so žrtve vojne, in vsem naslednjim generacijam, zelo pomembno sporočilo te predstave.«

»Danes provokacija skozi tekst ne deluje več tako, kot je delovala v njegovem času.«

»Vse strahote, ki se danes dogajajo po svetu, kot indigo na današnji čas.«

»Ni bilo težko, ker danes živi okrog nas zelo veliko moralno spornih likov.«

»Sebastijan Horvat se je odločil, da bo režiral Osvajalca, ki ga je pred njim režiral Dušan Jovanović, ki je bil njegov učitelj in zelo pomemben za njegov režijski razvoj.«

»članke, datume, zgodbe, imena, ljudi itn. Vse to je v igri dokumentirano, vsa imena, ljudje, ki so vpleteni.«

»Ne zahtevajte od mene, da bom ves čas močen. A povem vam: Ne bom se zlomil. Ne bom pozabil. In ne bom obupal.«

»Bodite glas. Bodite dejanja. Bodite z nami, na kakršen koli način, v kakršnem koli jeziku.«

»Po vojni ni nič več enako, kot je bilo; tudi nihče ni, kot je bil.«

»Tudi sama sem bila vključena v pripravo razstave. Najprej je bilo treba oddati vse predmete, sodelovala sem tudi pri popisu. Občutek sem imela, da sem stalno nekako vpeta, čeprav roko na srce osrednje delo so opravili profesionalci. Ko pogledujem tole razstavo, lahko rečem, da sem pretresena in ganjena. Bom pa v miru enkrat prišla sama in si jo v miru ogledala. Razstava je resnično bogata, kakovostna.«

»Pavček je bil pesnik, ki je enakovredno pisal pesmi za otroke, mladino in odrasle. Tu so razstavljene vse izvirne pesniške zbirke za odrasle, prelomna pesniška zbirka Pesmi štirih in nekateri ponatisi.«

»Beseda je upodobljena v teh krogih, kamor so projicirane Pavčkove pesmi in dinamično tečejo, Zemljo pa smo upodobili tako, da smo sredi prostora, drugega dela muzeja, kjer govorimo o literarnem ustvarjanju, postavili delovno sobo, okoli nje pa nasuli zemljo.«

»Leta 2018 smo postavili stalno zbirko v čast Lojzetu Slaku, zdaj pa je na vrsto prišel tudi Tone Pavček, ki je bil naš častni občan, veliko je storil za našo občino.«

»Želim, da bi film dosegel čim več ljudi in da bi ob njem začutili globljo lepoto in moč filmske umetnosti.«

»Zaradi tega bo film videlo veliko več ljudi, kar je seveda želja vsakega filmskega ustvarjalca. Cela ekipa se zelo veseli.«

»Ker le tako bomo lahko delali vedno boljše filme in dosegali boljše rezultate.«

»Gre za zelo pomembno slovensko zgodbo o prepovedani ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom II. Celjskim, ki je bila v 15. stoletju velik škandal.«

»Ampak dejstvo, da se je ona takrat uprla enemu najmočnejših plemičev tistega časa, govori ravno nasprotno.«

»Dosegel čim več ljudi in da bi ob njem začutili globljo lepoto in moč filmske umetnosti.«

»Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!«

»gre najprej v Cicibane, od tam pa v knjige. Kar napišem za odraslo mladino, pride tja po drugi poti. Zmeraj pa so vmesni člen urednice in uredniki, ki so najbolj dragoceni. (...) Zato sem vsem, brez katerih bi te založbe ne bilo, zelo hvaležen, da so mi omogočili delati tisto, kar me veseli in osrečuje.«

»Spoznala sem več odličnih urednikov in urednic, najuspešnejše ustvarjalne podvige dolgujem Andreju Ilcu, ki me je pred več kot 20 leti pregovoril, da sem začela ustvarjati slikanice.«

»Mladinska knjiga je bila edina knjigarna v Slovenj Gradcu, mojem rojstnem kraju. V najstniških letih mi je mama nekega dne dala denar za nove čevlje. Ko sem šla po ulici, me je pot zanesla do knjigarne, kjer sem si s tem denarjem kupila prvo knjigo o Freudovi psihoanalizi in še nekaj filozofskih knjig.«

»Če se spomnim, da je moj prvi knjižni prevod izšel pri Mladinski knjigi leta 1974 in da sem bil potem pri tej založbi kot knjižni urednik zaposlen med letoma 1978 in 2008 in uredil približno 700 knjig, in če dodam, da je po upokojitvi izšlo pri MK (in CZ) še 25 mojih prevodov oziroma izvirnih del, potem lahko zapišem, da je bila založba Mladinska knjiga v mojem življenju zelo navzoča.«

»Čudoviti ljudje Mladinske knjige so me vsestransko podprli in mi omogočili, da živim svoje sanje – že od otroštva najrajši od vsega berem, danes pa se lahko na čudežen način pohvalim, da sem tudi bran.«

»Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!«

»gre najprej v Cicibane, od tam pa v knjige. Kar napišem za odraslo mladino, pride tja po drugi poti. Zmeraj pa so vmesni člen urednice in uredniki, ki so najbolj dragoceni. (...) Zato sem vsem, brez katerih bi te založbe ne bilo, zelo hvaležen, da so mi omogočili delati tisto, kar me veseli in osrečuje.«

»Spoznala sem več odličnih urednikov in urednic, najuspešnejše ustvarjalne podvige dolgujem Andreju Ilcu, ki me je pred več kot 20 leti pregovoril, da sem začela ustvarjati slikanice.«

»Mladinska knjiga je bila edina knjigarna v Slovenj Gradcu, mojem rojstnem kraju. V najstniških letih mi je mama nekega dne dala denar za nove čevlje. Ko sem šla po ulici, me je pot zanesla do knjigarne, kjer sem si s tem denarjem kupila prvo knjigo o Freudovi psihoanalizi in še nekaj filozofskih knjig.«